Ko sem nekaj časa nazaj ugotovil, da me čaka gastroskopija, priznam, sem si mislil, da me bo kar pobralo. Vedel sem namreč, kaj pomeni ta pregled, in bil skoraj sto odstotno prepričan, da to ne more biti prav nič prijetnega. Zaradi tega sem se torej sekiral še preden sem sploh dobil kakšne dodatne informacije. Preprosto si nisem mogel misliti, kako naj kaj takšnega ne bi bilo neprijetno, saj ti v grlo potisnejo tanko cevko, s katero pregledajo prebavila, žrelo in tako naprej. Samo razmišljanje o tem občutku me je kar razjedalo.

Vse pa se je začelo s tem, da sem čedalje pogosteje čutil različne bolečine na območju trebuha oziroma v prebavilih. Sprva sem si res mislil, da to ni nič takega, in sem znake kar ignoriral. Ker pa se s časom stvari niso prav nič izboljšale, me je stanje začelo skrbeti, saj se mi to prej še nikoli ni dogajalo, da bi se bolečine tako vztrajno ponavljale. Zato sem se odpravil do zdravnika, nato pa je padla beseda gastroskopija. Povedal mi je, da se moram odpraviti na ta pregled, ker sam ne more biti povsem prepričan.

Ker nisem imel druge izbire, sem se odločil, da preiskavo opravim, in dal na stran vse misli o tem, kako neprijetna bo. Bolj ko so se bližali dnevi, bolj sem bil živčen; na dan pregleda sem mislil, da me bo kar pobralo. Najbolj smešno pa je bilo to, da me na koncu gastroskopija sploh ni bila tako boleča, kot sem si predstavljal. Res je bil pregled nekoliko neprijeten, a niti približno ne do te mere, da bi bolelo ali bilo pretirano neudobno. Na koncu sem spoznal, da je bila večina skrbi praktično odveč.